Delo dijakov in študentov

posted Dec 16, 2009, 4:03 AM by Vardel Prosen   [ updated Dec 16, 2009, 4:06 AM ]

V zvezi s problematiko dela oz. zaposlovanja dijakov in študentov preko napotnic študentskih servisov (to so subjekti s pridobljeno ustrezno koncesijo MDDSZ), ki se nanaša na zagotavljanje zdravstvenega varstva ter s tem v zvezi izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov, je dopolnjeno  mnenje oz. stališče IRSD naslednje. Eno od pomembnih dejstev je to, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) (Ur.l. RS, št. 56/99 in 64/01) glede dela dijakov in študentov ne predvideva prav nobenih "popustov" oz. olajšav. Problematika zagotavljanja varnosti in zdravja dijakov in študentov pri opravljanju del je dejansko še zahtevnejša kot pri drugih delavcih saj gre za mlade ljudi (ti so tudi sicer podvrženi poškodbam pri delu precej bolj kot starejši delavci), ki praviloma še niso dosegli ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, so neizkušeni in neosveščeni ter v večini primerov tudi neustrezno ali sploh niso usposobljeni glede varnosti in zdravja pri delu. Seveda je zelo pomemben vidik predvsem delo, ki ga nekdo opravlja oz. s tem v zvezi tveganja za njegovo varnost in zdravje zaradi morebitnih nevarnosti in škodljivosti, ki ga pri delu ogrožajo.

 

S stališča inšpekcije za delo je za delo dijaka oz. študenta v celoti odgovoren tisti, pri katerem teče delovni proces oz. se pri njem izvaja delo. Ta fizična ali pravna oseba je v smislu ZVZD njegov delodajalec. Ena od njegovih obveznosti do tistega (to je delavca), ki pri njem opravlja delo je, da v popolnosti zagotovi njegovo varnost in zdravje v zvezi z delom. Ena od teh obveznosti je tudi ta, da mora zagotavljati zdravstvene preglede delavcev. S temi pregledi se že ob nastopu dela preveri delavčevo zdravstveno stanje in primernost za opravljanje določenega dela, nato pa še sledi njegovemu zdravstvenemu stanju in morebitnim škodljivim vplivom dela na njegovo zdravje in delovno sposobnost tako, da se v določenih časovnih obdobjih ti pregledi ponovno opravljajo. Glede teh načelnih dejstev ni nobenih izjem. Zato se od delodajalca zahteva sledeče.

 

1. Delodajalec mora imeti po določilih v ZVZD v izjavi o varnosti izdelane ocene tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar na delovnih mestih in v delovnem okolju, ki so pod njegovim nadzorom. S tem v zvezi morajo biti opredeljene tudi vse predvidene zahteve in ukrepi, ki so potrebni za odpravo ali vsaj ustrezno zmanjšanje ugotovljenih tveganj. Kot eden od predvidenih ukrepov mora biti natančno opredeljen tudi zdravstveni nadzor in tem v zvezi tudi opravljanje zdravniških pregledov.

 

2. Enako kot za vsakega drugega delavca veljajo prepisani ukrepi zdravstvenega varstva tudi za dijaka oz. študenta, ki je z napotnico koncesionarja napoten na delo k delodajalcu. Zato se mora za njega zagotoviti, da je zdravstveno sposoben za opravljanje del, na katera je napoten oz. pri njem razporejen. Ta sposobnost pa se lahko potrdi edino ustreznim zdravniškim spričevalom oz. potrdilom. Kaj pomeni "ustrezno" spričevalo je obrazloženo v nadaljevanju.

 

3. V primeru, da je dijak oz. študent razporejen na tako delo oz. delovno mesto (enostavno, nezahtevno, nenevarno, …), za katerega je iz ocene tveganj razvidno, da nima tveganj, ki bi zahtevala druge usmerjene preglede (6/6. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/02)) in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju (6/7. člen tega pravilnika), je potreben zdravniški pregled v obsegu, ki ga zajemajo točke 6/1 do 6/5 istega pravilnika in ki ga opravi pooblaščeni zdravnik delodajalca ali drugi specialist medicine dela. Glede na roke, ki so za izvajanje periodičnih zdravstvenih pregledov predvideni v navedenem pravilniku, je veljavnost takega spričevala oz. potrdila lahko 60 mesecev. 

 

Zdravniško spričevalo o sposobnosti za opravljanje dela je ustrezno, če je izdano od pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela delodajalca ali tudi drugega specialista medicine dela in je iz njega jasno razvidno, da je pregledani dijak oz. študent sposoben za opravljanje dela v smislu delovnopravne zakonodaje. To velja ne glede na obseg dela in časovno obdobje, v katerem se bo delo izvajalo (npr. samo prenos dokumentacije ali pisarniške opreme, trajanje dela samo nekaj ur ali dni, …). Še vedno pa velja, da je veljavnost takega spričevala 60 mesecev kar pomeni, da mora študent opraviti samo en tak pregled oz. izjemoma dva v vsem času študija. To tudi pomeni, da se lahko delo občasno izvaja v časovnem obdobju teh šestdesetih mesecev. Delodajalec mora od izvajalca dela (dijaka oz. študenta) pridobiti original tega dokumenta in ga hraniti za čas izvajanja dela. Po zaključku dela lahko original vrne izvajalcu dela ter za morebitne nadaljnje potrebe hrani fotokopijo.

 

Ali gre v konkretnem primeru dejansko za izvajanje del in prisotnost v delovnem okolju, ki ne zahtevajo drugih usmerjenih pregledov in preiskav ter morebitno izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev, mora biti razvidno iz ustrezno izvedenega ocenjevanja tveganj za to delovno mesto in delovno okolje (obvezno sodelovanje pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela). To velja predvsem v primerih, ko je dijak oz. študent razporejen na delovno mesto, ki je pri delodajalcu sistemizirano in tudi ustrezno obravnavano.

 

Pogosti pa so v praksi primeri, ko dijak oz. študent ne opravlja vseh posameznih del oz. nalog, ki so bile obravnavane v primeru sistemiziranega delovnega mesta, ampak samo nekaj od njih (npr. manj zahtevnih in manj nevarnih). To potem pomeni, da tudi že izvedeno ocenjevanje tveganj ni več realno in so zato predvideni ukrepi lahko prezahtevni. Prav tako so pogosti tudi primeri, ko dijaki oz. študenti opravljajo neka dela, ki so tako enostavna in omejena, da razen običajnih splošnih tveganj, ki so dnevno prisotna v vsakdanjem življenju, ne vsebujejo drugih tveganj, ki bi jih bilo potrebno posebej obravnavati (npr. urejanje in raznašanje pošte in dokumentacije po pisarnah, kratkotrajno delo na računalniku, polnjenje polic v trgovinah s tal (brez uporabe viličarjev ali drugih dvižnih naprav), lepljenje znamk na pisemske pošiljke, …). Ker v takih primerih predhodno ocenjevanje praviloma ni izvedeno mora zato delodajalec za take primere v sodelovanju s strokovnim delavcem in pooblaščenim zdravnikom specialistom medicine dela pisno evidentirati skupno ugotovitev (to je dejansko nekoliko omejena ocena tveganj, ki pa seveda sodi v sklop izjave o varnosti delodajalca), da gre za razmere, ko tudi zadostuje v prejšnjem odstavku opredeljeno zdravniško spričevalo oz. potrdilo, pridobljeno od specialista medicine dela.

 

4. V primerih, ko pa dijak oz. študent opravlja delo na delovnem mestu in v določenem delovnem okolju ter v obsegu, kot je to opredeljeno in obravnavano v izjavi o varnosti oz. oceni tveganj in je iz ocene tveganj razvidno, da je pri zdravniškem pregledu potrebno izvesti tudi druge usmerjene preglede in preiskave ter je zahtevano tudi izpolnjevanje nekih posebnih zdravstvenih zahtev, mora tudi dijak oz. študent opraviti ustrezen popoln preventivni zdravstveni pregled (tudi pri specialistu medicine dela) kot vsak drug delavec in ne glede na to, koliko časa in v kakem obsegu bo to delo opravljal. Veljavnost takega zdravniškega spričevala mora biti oz. je opredeljena v izjavi o varnosti delodajalca in je lahko tudi krajša od 60 mesecev.

 

6. V zvezi z delom dijakov in študentov se mora upoštevati tudi vsa določila Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/02), ki se nanašajo na delovni čas, odmore in počitke, posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18. let starosti ter odškodninsko odgovornost.  

 

7. Ena od obveznosti delodajalca je tudi ta, da mora delavce (to so vsi tisti, pri katerih so izpolnjeni kriteriji po 3. členu ZVZD) obveščati o varnem delu ter jih s tem v zvezi seznaniti o vrstah nevarnosti na delovnih mestih ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Prav tako jih mora usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

 

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta, izvaja se po posebnem programu, izvajalec pa je lahko strokovna oseba delodajalca (8. in 19. člen ZVZD) ali ustrezni (dovoljenje za delo MDDSZ) zunanji strokovni delavec ali zunanja strokovna služba ob sodelovanju ustreznih odgovornih oseb delodajalca.

 

To usposabljanje je po vsebini in obsegu odvisno od zahtevnosti delovnega mesta oziroma del, ki se izvajajo. Za primer zelo enostavnih in nenevarnih del je tudi to usposabljanje manj zahtevno, nanaša pa se predvsem na splošne zahteve s področja varnosti in zdravja pri delu (npr. temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavca, …) ter morebitne sicer manjše nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu. Kako in kje bo delodajalec to izvedel je odvisno od okoliščin, ocenjujemo pa, da bi zadostoval časovni obseg takega usposabljanja od ene do dveh ur. Usposabljanje mora biti pisno evidentirano (npr. kdo ga je izvedel, program, kdaj in kje je bilo izvedeno, časovni obseg, …), koliko časa bo veljalo pa določi sam delodajalec. Glede na to, da gre za nenevarna in manj zahtevna dela je ta čas lahko tudi več kot dve leti (glej 24. člen ZVZD). Veljavnost usposabljanja se ne more prenašati na druge delodajalce.

 

Pripomniti velja tudi, da je velika večina obveznosti neodvisnih od časa trajanja določene dejavnosti. Tako npr. mora delavec imeti opravljen zdravniški pregled za delo na višini in uporabljati vso predpisano osebno in drugo varovalno opremo tudi če gre samo 1x na leto opravljati delo na npr. več metrov visoko streho, imeti mora veljavno vozniško dovoljenje tudi če bo samo 1x peljal npr. osebni avto iz Postojne v Ljubljano, usposobljen mora biti za ravnanje z nevarnimi snovmi četudi bo imel z njimi opravka samo v izjemnih primerih itd. Tudi nekatere dejavnosti, npr. omenjeno "razlaganje in skladiščenje", četudi ne trajajo daljše časovno obdobje, so lahko precej tvegane (glej Pravilnik o ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS, št. 30/00), Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur.l. RS, št. 33/01), ...), četudi na prvi pogled ne kaže tako.

Comments